Poskakali smo ven in preštevali, ali smo zgubili koga od naključno sestavljene pisane druščine turistov, ki so se odločili dan namesto med poležavanjem ob kristalno čistem morju prebiti drugače - poleg naju še mlajši Avstralki, Japonec, star kakih 50 pomladi, in njegova komajda gibna mati, Bura iz Južnoafriške republike ter starejši nizozemski par. Čeprav je plezanje do slapu, ene izmed otoških turističnih atrakcij, zahtevalo nekaj spretnosti pri lovljenju ravnovesja po spolzkih kamnih in koreninah ogromnih dreves, ki so vsake toliko presekale gozdno potko, svoje pa je prispevala tudi vlaga v zraku, ki je dodatno oteževala dihanje, je Japonka z opiranjem na berglo in sina lazila povsod neverjetno spretno. Po vrnitvi nas je izmučene in oblite s potom v slonjem kampu pričakalo nekaj opic in mladiča azijskega medveda, medtem ko so bili sloni pripravljeni na odhod s skupino z vsemi možnimi videonapravami oboroženih francoskih turistov na hrbtu. A je bil pogled na vklenjene in nič kaj zadovoljne živali, ki naj bi ravno iz turistov izcedile še kak bat več, vse prej kot lep in bi bil pri zaščitnikih živali nedvomno deležen nadvse ostrih kritik. Prisrčna medvedja mladiča, privezana na precej kratkem povodcu, sta svojo stisko kazala s praskanjem po nekaj centimetrov debelem lesenem podu, kjer sta izdolbla precejšnjo luknjo. Nič bolj zadovoljno ni delovala opica, ko je nervozno krožila okrog drevesa, h kateremu je bila privezana s trimetrsko vrvjo. Agresijo, ki nedvomno izvira iz njenega ujetništva, je kazala zelo očitno, najbolj pa jo je skupil precej drag fotoaparat nizozemskega para, ki ga je Nizozemec nekoliko nepremišljeno odložil na bližnjo kamnito mizico - dovolj blizu, da ga je opica s svojimi dolgimi okončinami pograbila in potegnila z mize, pri čemer je naprava grdo treščila ob tla. Med reševanjem fotoaparata je Nizozemec ostal brez čepice in skorajda brez očal, a ta mu je vendarle nekako uspelo iztrgati iz opičjih okončin.