Uvod: Triinsedemdesetega, ko jih je imela osemnajst, je na Dunaju spoznala Miha Zablatnika iz Bilčovsa v Rožu in prvič slišala, da v Avstriji živijo tudi Slovenci. Koroški sošolec, ki je pozneje postal njen mož, je kar naprej govoril o njih, pravi Ingrid, tako da se je tega celo ona naveličala. »Najprej je bilo vse to zelo zanimivo,« pove v lepi slovenščini, »čez čas pa se mi je zazdelo, da bi kdaj lahko povedal tudi kaj drugega.« Pozneje se je lahko še večkrat prepričala, da je slovenstvo za mladega Zablatnika zelo pomembno, da je to zanj nekaj svetega: »Če se bo kdaj poročil, mi je rekel, ko sva šla prvič skupaj na kavo, bo njegova žena morala znati slovensko, njegovi otroci njegov materni jezik. Bila sem zelo začudena, saj sem si želela samo tisto kavo.«