Če je bila zmaga Charlotte Kalla pričakovana, je bil uspeh njenega rojaka Hellnerja veliko presenečenje. »Počutil sem se čudovito in povsem izčrpano,« je Hellner, ki bo v torek praznoval 23. rojstni dan, po zmagi točil solze sreče. Med tekom se mu je zdelo, da mu gre dobro. Gledalci so ga močno spodbujali, v zadnjem kilometru pa se je počutil kot v predoru. Takrat je le tekel in ni čutil utrujenosti. »Čutil sem, da vse poteka neverjetno hitro. Slišal sem, da sem prvi, vendar nisem dojel, da sem vodil vso tekmo. Razmišljal sem o tem, da se bom morda uvrstil med najboljših deset, če bom dobro opravil svojo nalogo,« je še dodal Hellner, ki je v vlogi prvega moža švedske reprezentance izvrstno zamenjal Andersa Södergrena. Drame na koncu tekme sploh ni spremljal v ciljnem izteku. Bil je tako izčrpan, da je moral vstopiti v bolniško hišico, kjer je nekaj časa ležal, da je prišel k sebi. »Potem sem zaslišal, da je šlo za sekundo v boju s Pillerjem Cottrerjem. Nenadoma sem zaslišal, da na štadionu vre, in takrat sem dojel, da sem zmagal. Takrat sem se zjokal. Čudovito.« Solze so tekle tudi po licih šefa švedskih tekačev Gundeja Svana. Na eno zmago je lahko upal, toda dve zmagi sta povzročili, da je celo eden izmed najboljših smučarskih tekačev vseh časov ostal brez besed. Dobil je kar dve potrditvi, da je reprezentanca, ki jo vodi, na pravi poti.