»Zanima vas, zakaj sem pobil vse, če je pa ukaz zahteval samo enega,« je rekel. »Problem je bil v tem, da niso rekli koga. Prepustili so mi, da sem bil sodnik nad življenjem in smrtjo. Tega nisem mogel. Zato sem pobil vse. Na fronti je bil fant, ki smo ga klicali Taščica. Tako kot ptico. Naučil me je, da je najbolj humano ubijati z bajonetom. Vratna žila gre naravnost iz srca v možgane, in ko prekineš to povezavo, možganom zmanjka kisika in žrtev je v hipu možgansko mrtva. Srce še trikrat, mogoče štirikrat utripne, potem pa neha biti. Problem je, da je to težko. Gudbrand, kot je bilo res ime Taščici, je bil mojster, jaz pa sem se z materjo boril dvajset minut in ji prizadejal samo nekaj mišičnih ran. Na koncu sem jo moral ustreliti.«