Toda kljub možnostim za zaslužek se je Chat dogodka vendarle nekoliko bal. Zahodnjaki so namreč čas nebrzdanega žuranja izrabili za razne lumparije in tako so bili kraje in vlomi v bungalove v tem času nekaj povsem vsakdanjega. »Not Thai, English people ... like you,« nam je poskušal dopovedati, da Tajci ne kradejo, ampak da bi lahko bili mi morebitni nepridipravi. »S prijateljem bova bedela vso noč in pazila na bungalove; oborožena bova s pištolami,« je v polomljeni angleščini razlagal naprej. »In kaj če res pride kdo in vlomi v katerega izmed bungalovov?« smo nejeverno spraševali. Chat je brez premisleka zatrdil, da bi ga pač moral ustreliti; vsaj raniti, saj se drugače ne more upreti Zahodnjaku, ki je od njega veliko višji, težji in močnejši. Ker mu še vedno nismo verjeli, smo ga naprej spraševali, kaj bi storil, če bi res bilo treba ukrepati. »Ustrelil bi in poklical policijo,« je razložil, mi pa smo počasi odnehali, saj si nikakor nismo mogli predstavljati suhcenega fanta, skritega za palmo in oboroženega s pištolo. Toda da je bilo v njegovih trditvah vsaj kanček resnice, je bilo mogoče sklepati po zgodbicah, ki smo jih o Zahodnjakih in njihovih nečednostih že slišali. Kar je žalostno, saj gledajo Tajci nanje z velikim spoštovanjem, v njih vidijo svet in zato se tudi trudijo, da bi jim na vsakem koraku ustregli (no ja, včasih si jih tudi privoščijo in malce naplahtajo, toda to kmalu vzameš v zakup - od turistov vendarle živijo). Turisti na Ko Phanganu, denimo, iščejo zabavo in to jim tudi ponujajo - na vsakem koraku, ob vsaki priložnosti in tako so čas od ene polne lune do druge zapolnili še black moon party, half moon party in podobni dogodki, na katerih se vse bolj ali manj vrti okrog raznih oblik omamljanja.