To ni nobeno presenečenje, kajti ponos Katalonije je v zadnjih štiridesetih dneh kljub temu, da se ni pomeril niti z enim strah zbujajočim nasprotnikom, uspel premagati le obupno slabi Gimnastic, zadnjeuvrščeno moštvo lige. Kar je še bolj zaskrbljujoče, pa je, da je ob tem vedno znova pokazal neprepričljivo, celo zelo slabo igro. Morda na to porečete, da v Barceloni pretiravajo, saj branilec naslova po polovici letošnjega prvenstva navkljub težavam vodi na prvenstveni lestvici. A praktično ga ni navijača najuspešnejšega evropskega kluba zadnjih treh let, ki ne bi bil prepričan, da njegovi ljubljenci s podobnim nadaljevanjem ne bodo uspeli ubraniti španske krone. In to tudi v primeru, da bosta glavna tekmeca Barce, Sevilla in Real, prav tako nadaljevala z neprepričljivimi nastopi in z ne najbolj vnetim zbiranjem točk. Najbolj skrbi zelo slaba forma Ronaldinha in Deca, ki še vedno čutita posledice preveč prešernega praznovanja novega leta v Južni Ameriki in mnogo prepozne vrnitve na treninge. Zato ni nič čudnega, da sta prav ta dva nogometaša v zadnjih dneh najbolj trdo trenirala in sta skorajda spominjala na ujetnika pripravljalnega tabora, vprašanje pa je, kako hitro se bodo pretečeni kazenski kilometri poznali na igrišču. Številni privrženci aktualnega evropskega prvaka seveda upajo, da že jutri zvečer, ko na Nou Camp prihaja Celta, naslednji nadvse premagljivi nasprotnik; a tako ne bo več dolgo, saj Barco kmalu čakajo precej težje preizkušnje. Kakšen recept je za izhod iz krize pripravil trener Frank Rijkaard, ki se je prvič po treh letih znašel pod pritiskom (tudi zato, ker je dosedanjih devetnajst tekem začel z devetnajstimi različnimi začetnimi enajstericami)? Sliši se zelo preprosto: »Verjamem v svoje nogometaše, težava pa je v tem, da oni ne verjamejo sami vase. Rekel sem jim, da se morajo sprostiti in se na igrišče podati nasmejani, tako kot so to počeli še pred kratkim.«