Predsedniki darila ne le dobivajo, ampak jih tudi dajejo. Ponavadi, če gre za obisk na visoki ravni, se ljudje iz protokola poprej pozanimajo o uradnih hobijih in celo namignejo, kdo bo kaj podaril, da ne bo kaj narobe. Princ Charles je tako v dar od Slovenije dobil čebelnjak, ki naj bi zdaj stal na njegovem posestvu. Tedaj so mu čebelnjak poklonili z rojem čebel, toda zaradi zapletov s strogimi veterinarskimi ukrepi je moral Charles sicer v svetu priznane slovenske čebele pustiti na rodni grudi. Nekdanji predsednik nizozemske vlade Dehan (kar pomeni petelin) je svojo žival lahko odnesel domov. Ker zbira peteline vseh barv, oblik in materialov, je državni protokol poiskal slovenskega keramika, ki je baje naredil krasnega petelina. Vrednost petelina najbrž ni presegla višine zadnje objavljene povprečne slovenske plače, zgornje meje vrednosti darila, ki ga lahko šefu države, predsedniku parlamenta, predsedniku vlade ali ministru za zunanje zadeve na uradnem obisku v Sloveniji izročita gostitelj in njegova soproga. Težje bi to verjeli za Charlesov čebelnjak ali za globusa, ki sta ju dobila Bush in Putin, ko sta se srečala na Brdu. Državni protokol Slovenije je namreč posebej zanju naročil kristalna globusa, na katerih prozorni obli je z zlato barvo označena Slovenija. Kot so povedali v Rogaški Slatini, je bilo unikatnih globusov na marmornem podstavku izdelanih deset, cena, za katero je posameznega mogoče naročiti v trgovini, pa je 292.832 SIT. Predvidevamo, da je državni protokol pri globusih dobil količinski popust, kajti oba predsednika sta poleg globusa dobila še repliko Plečnikovega svečnika. Druga zapoved pri državnih darilih se nanaša izključno na slovenski izvor in izkaz slovenske kulture darila morajo promovirati in predstavljati domovino. Papež je tako leta 1993 dobil pastirsko palico. Na 9. srečanju predsednikov srednjeevropskih držav pa so gostom podarili kopije poslikane kmečke skrinje z Gorenjskega. Precej uglednejše naj bi bilo darilo za takratnega predsednika ZDA Billa Clintona. Govorilo se je, da mu bo Slovenija poklonila lipicanskega žrebca. Pa je vendarle dobil samo Dalmatinovo biblijo v slovenskem jeziku iz leta 1584.