Mislim, da sedanjega grba ne bi bilo treba spreminjati, ampak da bi morali ostati zvesti odločitvi, ki je bila dana tik pred osamosvojitvijo, torej da imamo grb, v katerem je opisan trenutek osamosvojitve. Zato tudi ne vidim smisla, da grb sedaj spreminjamo, saj je tudi Slovenija še vedno ista. O samih spremembah državnih simbolov pa so začeli govoriti zato, ker se nihče noče soočiti z vprašanji o slovenski identiteti, ki je opisana v sedanjem grbu. Obstaja pa samo želja, da bi imeli nek formalno uspešen grb, kot da bi bila potem Slovenija bolj prepoznana v svetu. Jaz želim pozornost usmerjati k vsebinskim temam, pri sedanjih željah po zamenjavi grba pa gre za zunanje stvari, formalno uspešnost, ki je po mojem relativna. Slovenska zastava ni moje delo, ker je zgodovinska, tako kot sta slovaška ali pa ruska zastava. Razlikujemo pa jih s pomočjo grbov. Še zmeraj ostaja problem podobnih imen držav, ki prav tako vplivajo na manjšo stopnjo prepoznavnosti. Za identiteto se je treba zavzemati drugače. Slovenija bi morala promovirati neke nove vsebine v evropskem prostoru in na ta način bi lahko iskala svojo prepoznavnost, ne pa z nekimi formalnimi spremembami. Problem pa je tudi velika naglica. Prav to je bil očitek pri izdelavi sedanjega grba. Sedaj pa je enako. Do konca leta naj bi že imeli nov grb in novo zastavo. S tem je onemogočeno, da bi ljudje o tem premislili. Mislim, da je tako hitra zamenjava simbolov izsiljevanje.