Za slovensko atletiko je bil ekipni iztržek v Birminghamu zelo spodbuden. »Mnogi se niti ne zavedajo, kako velik uspeh je to za tako državo, kot je Slovenija. Kolajna in še štirje finali je res nekaj neverjetnega. Bili smo uspešnejši od mnogih velikih držav in strokovna atletska javnost nam je na vsakem koraku čestitala, da imamo toliko res dobrih, vrhunskih atletov in atletinj. Upam, da bo tako tudi v naslednjih letih, saj se tudi za nami, ki zdaj vlečemo voz naše atletike, pojavlja kopica mladih in nadarjenih,« je splošno oceno evropskega prvenstva v Birminghamu dala Jolanda. In kaj moramo še narediti, da bomo imeli tudi v naslednjih letih kolajne in da se bomo uvrščali v finala največjih tekmovanj? »Ko pride atlet do določene stopnje, ko mora prestopiti mejo povprečnosti in stopiti med vrhunske, se mora odločiti. Tvegati mora. Sonja Roman in Brigita Langerholc sta se na primer pravilno odločili, ker zdaj trenirata pod vodstvom vrhunskih tujih strokovnjakov. S tem ne mislim reči, da naši trenerji niso dobri, toda velikokrat je sprememba in popolnoma profesionalen odnos do atletike edina pot do vrhunskih rezultatov in kolajn,« pravi Jolanda, ki je prepričana, da, če ne bo poškodb, bo lahko tekla še na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. »Takrat bom stara šele 36 let,« se je nasmehnila Jola.