Na avstrijskem jugozahodnem bojišču, poveljeval mu je nadvojvoda Eugen Habsburški, so bile razporejene štiri armade: X. na Koroškem, XIV. v Posočju in I. ter II. na Krasu. Poslednjim dvem armadam je poveljeval Borojević, nastali pa sta iz slavne V. armade, iz Soških levov, ki so dve leti prenašali težo enajstih italijanskih ofenziv. Tokrat so bili Soški levi skupaj z vojsko na Koroškem in s tistimi na Tirolskem bočna zaščita XIV. nemško-avstro-ogrski armadi pod poveljstvom nemškega generala Otta von Belowa, ta je morala prebiti italijanske položaje. Von Below je poveljeval udarni skupini osmih avstrijskih in sedmih nemških divizij. Od severa proti jugu so si sledili I. avstrijski korpus generala Kraussa, okrepljen z eno nemško divizijo, skupina nemških divizij pod generalom Steinom, nemški II. korpus generala Berrerja in XV. korpus generala Scottija. V prvi vrsti je bilo za napad pripravljenih 77 bataljonov, v drugi 39 in pol, v tretji 42. Avstrijci in Nemci (skupaj z enotami pod Borojevićem in s tistimi na Koroškem) so imeli na vsej fronti 423 bataljonov, 4000 topov in minometov, to je skupaj okoli 40 divizij.