Prevladalo je stališče, da naj bi vsak socialni partner pred pristopom k spremembi dogovora o politiki plač pripravil strokovno analizo uresničevanja dogovora, analizo plačne politike ter takšne predloge sprememb, ki bodo prispevali k zvišanju produktivnosti. V tem smislu so sprejeli tudi sklepe, ki poleg omenjenega poudarjajo potrebo po umirjeni rasti plač, predvsem v sektorju negospodarstva, kjer plače bežijo pred plačami v gospodarstvu. UO GZS je pozval tudi nadzorne svete in delodajalce v Sloveniji, naj pri rasti plač po individualnih pogodbah spoštujejo zakonska določila in veljavne kriterije. Del sindikalnih zahtev bi lahko razrešili z dohodninskimi spremembami pri zavezancih z najnižjimi dohodki, primanjkljaj tega denarja pa morajo državni organi privarčevati z omejeno rastjo plač v javnem sektorju, ki ne sme presegati rasti plač v gospodarstvu. Pogajalska skupina delodajalcev nima mandata za popuščanje zahtevam po višanju izhodiščnih plač, plačna politika pa mora odražati rezultate poslovanja. Lahko se pristopi k strokovnim podlagam za oblikovanje nove plačne politike, nikakor pa pogajalska skupina nima mandata za neposredno pristajanje na povišanje plač, so sklenili člani UO GZS.