Podobne zgodbe slišimo tudi v drugih majhnih občinah, kjer se zaradi skromnih prihodkov že z najemom manjšega kredita za obnovo komunalne infrastrukture zadolženost hitro približa zakonski omejitvi, ki temelji na realiziranih prihodkih v letu pred zadolževanjem. Da pa lahko občine kljub skromnejšim prihodkom uspešno razpolagajo s proračunskimi sredstvi, ki so jim na voljo, dokazuje marsikatera od 47 občin, ki je po podatkih ministrstva za finance še brez dolgov. To velja na primer za občino Trzin, ki tako kot Ljubljana spada med premožnejše občine in je po spremembi zakona o financiranju občin ostala brez 830.000 evrov na letni ravni. Po besedah trzinskega župana Antona Peršaka se raje kot za zadolževanje odločijo, da bodo dve ali tri leta pred naložbo zbirali denar zanjo. »Se pa vedno najde kakšen pameten finančni minister, ki nam očita, da ne znamo pobrati denarja. Vendar je varčevanje denarja za naložbo varnejši način, saj ne moreš predvideti, kakšne bodo razmere čez dve leti, ko boš moral najeto posojilo vračati. Pred poldrugim letom je bilo vse videti še povsem drugače. Danes, ko se prihodki zmanjšujejo, je marsikomu težko vračati dolg,« opozarja Peršak.