pot prek hribov v notranjosti do Curza, od tam pa sta se bila primorana spustiti v Porto, saj jima je zmanjkalo denarja in sta morala na bankomat, ki jih v malih vasicah ob TMM ni in jih najverjetneje nikoli ne bo. Iz Porta sta prišla do vhoda v kanjon na štop, namenjena pa sta bila v Marignano, tako kot midva. Izvedel sem, da prihajata iz Züricha, kjer živita v neke vrste komuni. On je študiral zgodovino, Andrea pa je bila učiteljica predšolskih otrok. Obema je bilo že na daleč videti, da sta bolj levo usmerjena. Kasneje sva izvedela, da se po potrebi tudi aktivirata in sodelujeta na protestih, shodih… Thomas je bil tudi bobnar v neki etno ska zasedbi. Oba sta bila vegetarijanca, tako da smo se večkrat pošalili na račun korziške kulinarike, ki je temeljila na mesu in mesnih izdelkih. “Hvala Bogu, da imajo tudi sir,” smo se strinjali, saj bi nam sicer res trda predla. Na obali so nas reševale ribe in morske jedi, pa čeprav ne Jana ne Andrea nad njimi nista bili najbolj navdušeni. Kakorkoli že, toliko smo si imeli povedati, da smo popolnoma po-

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
prek prek predlog; rodilnik
hribov hrib samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
notranjosti notranjost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
do do predlog; rodilnik
Curza curz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
od od predlog; rodilnik
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
primorana primoran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, dvojina, imenovalnik
spustiti spustiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; tožilnik
Porto Porto samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
saj saj priredni veznik
jima on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zmanjkalo zmanjkati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
denarja denar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
morala morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
na na predlog; tožilnik
bankomat bankomat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
malih mali splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
vasicah vasica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ob ob predlog; mestnik
TMM tmm samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
najverjetneje verjetno splošni prislov; presežnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Iz iz predlog; rodilnik
Porta Port samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
prišla priti glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
do do predlog; rodilnik
vhoda vhod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
kanjon kanjon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
na na predlog; tožilnik
štop štop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
namenjena namenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, dvojina, moški spol
v v predlog; tožilnik
Marignano Marignano samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
midva jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, dvojina, imenovalnik
Izvedel izvedeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
prihajata prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
iz iz predlog; rodilnik
Züricha Zürich samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kjer kjer podredni veznik
živita živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
v v predlog; tožilnik
neke nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
vrste vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
komuni komuna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
On on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
študiral študirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
zgodovino zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Andrea Andrea samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
učiteljica učiteljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
predšolskih predšolski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Obema oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
že že členek
na na predlog; mestnik
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
da da podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
levo levo splošni prislov; nedoločena stopnja
usmerjena usmerjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, dvojina, imenovalnik
Kasneje kasno splošni prislov; primernik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
izvedela izvedeti glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
po po predlog; mestnik
potrebi potreba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
aktivirata aktivirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, dvojina
in in priredni veznik
sodelujeta sodelovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
na na predlog; mestnik
protestih protest samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
shodih shod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Thomas Thomas samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
tudi tudi členek
bobnar bobnar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
neki nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
etno etno samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ska ska samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zasedbi zasedba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Oba oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, dvojina, moški spol
vegetarijanca vegetarijanec samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, imenovalnik
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
pošalili pošaliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
račun račun samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
korziške korziški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
kulinarike kulinarika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
temeljila temeljiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; mestnik
mesu meso samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
mesnih mesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
izdelkih izdelek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Hvala hvala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Bogu bog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
da da podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
sir sir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
strinjali strinjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
saj saj priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
sicer sicer členek
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
trda trd splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
predla presti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Na na predlog; mestnik
obali obala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
reševale reševati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
ribe riba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
morske morski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
jedi jed samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
čeprav čeprav podredni veznik
ne ne členek
Jana Jana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
Andrea Andrea samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nad nad predlog; orodnik
njimi on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik
nista biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, zanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
navdušeni navdušen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Kakorkoli kakorkoli splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
povedati povedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
popolnoma popolnoma splošni prislov; nedoločena stopnja
po po predlog; mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Novi glas
avtor: neznani novinar