pot prek hribov v notranjosti do Curza, od tam pa sta se bila primorana spustiti v Porto, saj jima je zmanjkalo denarja in sta morala na bankomat, ki jih v malih vasicah ob TMM ni in jih najverjetneje nikoli ne bo. Iz Porta sta prišla do vhoda v kanjon na štop, namenjena pa sta bila v Marignano, tako kot midva. Izvedel sem, da prihajata iz Züricha, kjer živita v neke vrste komuni. On je študiral zgodovino, Andrea pa je bila učiteljica predšolskih otrok. Obema je bilo že na daleč videti, da sta bolj levo usmerjena. Kasneje sva izvedela, da se po potrebi tudi aktivirata in sodelujeta na protestih, shodih… Thomas je bil tudi bobnar v neki etno ska zasedbi. Oba sta bila vegetarijanca, tako da smo se večkrat pošalili na račun korziške kulinarike, ki je temeljila na mesu in mesnih izdelkih. “Hvala Bogu, da imajo tudi sir,” smo se strinjali, saj bi nam sicer res trda predla. Na obali so nas reševale ribe in morske jedi, pa čeprav ne Jana ne Andrea nad njimi nista bili najbolj navdušeni. Kakorkoli že, toliko smo si imeli povedati, da smo popolnoma po-