Konkretni dogovori med državo in cerkvijo na področju šolstva so se začeli aprila letos, ko je bila v okviru mešane krovne komisije med vlado Republike Slovenije in rimskokatoliško cerkvijo kot ena izmed njenih petih podkomisij ustanovljena podkomisija za vzgojo in izobraževanje. Sestavljena je iz treh predstavnikov države (dr. Marko Kerševan, dr. Slavko Gaber, dr. Gabi Čačinovič-Vogrinčič) in treh predstavnikov cerkve (generalni vikar v Kopru mag. Renato Podbersič, dekan Teološke fakultete v Mariboru dr. Vinko Potočnik in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Drago Ocvirk). Ti so se dogovorili o bistvenih značilnostih novega predmeta. Pouk o religijah bi tistim, ki si tega želijo, tudi v javnih šolah omogočal seznanjanje z religioznimi in etičnimi vprašanji, z osnovami drugih ver ter z religijo okolja, ki je pri nas krščansko. »Družbenega življenja ni mogoče živeti v neki skupnosti brez določenih pravil, brez etike. Za nas kristjane moralo motivira naša vera. Drugi imajo drugačne motivacije,« pravi član podkomisije za vzgojo in izobraževanje ter profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Drago Ocvirk. »Če poznamo drug drugega in naša duhovna obzorja, se lahko malo bolj spoštujemo in med seboj bolje pogovarjamo. Zakaj ne bi kot kristjani poskušali izraziti, kakšno je naše duhovno obzorje, kako verujemo, in zakaj ne bi nekdo, ki pravi, da ni veren, prišel do neke artikulacije tistega, kar je zanj vredno? Takšne izmenjave so lahko le obogatitev. Mislim, da je šola primeren kraj, kjer se začne artikulirati naše duhovno obzorje. Zato zagovarjamo predmet, ki ni nikakršno uvajanje v versko občestvo ali v ateizem, temveč bo razumski, kritičen pristop k duhovnim svetovom, ki se srečujejo v naši družbi. Šola mora biti kritična instanca. To ne more biti indoktrinacija. Kaj je boljšega tudi za nas kristjane kot to, da imamo čimbolj samostojno misleče, kritične ljudi tudi v lastnih vrstah, sicer bomo tudi mi zdrsnili v sekto.« Tako zasnovan predmet bi otroci izbrali popolnoma svobodno. V zadnjih letih osnovne šole se načrtujejo obvezni izbirni predmeti s področja humanističnih ved, med njimi tudi pouk o religiji. Iz tega sklopa predmetov, denimo izmed treh, bo enega obvezno treba izbrati, med predlogi pa se bo vsak učenec odločal popolnoma svobodno. Enako velja kasneje za srednjo šolo. Konkretne predloge v zvezi s programom, imenom in izobraževanjem kadrov pa je podkomisija za vzgojo in izobraževanje prepustila posebni strokovni komisiji (državna stran: dr. Tine Hribar, dr. Marko Kerševan, dr. Mirjana Ule-Nastren; cerkvena stran: dr. Vinko Potočnik, dr. France Škrabl in dr. Janez Juhant), ki je od julija do danes izoblikovala vse rešitve. Predmet naj bi poučevali učitelji z visokošolsko izobrazbo, ki bi študirali pedagoško smer teologije v povezavi z nekaj drugimi predmeti na oddelku za filozofijo in sociologijo na Filozofski fakulteti. Poučevali bi predmet religija in etika v osnovnih ter religija in kultura v srednjih šolah. Za obe stopnji je strokovna komisija izdelala poseben program in določila trajanje (dve leti v srednji šoli, dve leti v osnovni in eno leto v poklicni šoli). S slednjim pa cerkev še vedno ne soglaša. »Naš predlog ostaja, da bi bil takšen predmet potreben skozi celotno šolanje, tako kot je v marsikateri evropski državi,« dodaja dr. Drago Ocvirk. »Ker pa živimo v konkretnem prostoru in se pogovarjamo o tem, kako najti rešitev, sprejemljivo za vse in s tem tudi nezadovoljivo za vse, bodo končni dogovori pokazali, ali je bila to najboljša možna rešitev.«