Za pomoč slovenskemu gospodarstvu so sredstva razporejena takole: približno 10 odstotkov je namenjenih razvojnemu projektnemu financiranju, drugo pa sanaciji podjetij, ki pa po Rekarjevi oceni traja že občutno predolgo. Ključ uspeha je v podjetjih v dobrem menedžmentu. Te procese bo treba hitreje zaključiti s strateškimi partnerji. Tujci ne želijo kupovati starih objektov in starih tehnologij, zanimajo jih t.i. greenfield investicije milijon ali dva kvadratnih metrov, kar v tranzicijskih državah dobijo zastonj. Rekarja veseli, da sta tako nekdanja kot sedanja vlada potrdili takšen projekt, uspeh pa je še nemogoče predvideti, spremeniti pa bo treba tudi način razmišljanja. Če je nekdo pripravljen zagotoviti 7000 do 8000 delovnih mest in izpeljati investicijo v višini milijarde mark, bi ga morali motivirati v sodelovanju z uradom za promocijo tujih naložb v Sloveniji, vendar so potrebne tudi zakonske spremembe na področju obdavčitve tujih naložb. V samih podjetjih v sanaciji pa bi bil poleg ohranjanja delovnih mest potreben korenit premik za ustvarjanje novih delovnih mest in pripravo dolgoročne strategije. Klasičen primer je TAM, kjer je bila cena za ohranitev delovnega mesta relativno visoka. Pripravljeni so že predlogi, da bi za polovico zaposlenih SRD z nepremičninskim premoženjem TAM-a dokapitalizirala Cimos, ki je primer uspešne sanacije. Cimos ima indeks rasti 158 v primerjavi z lanskim letom, soodvisnost od Citroena je zmanjšal z 90 na 60 odstotkov, potrebuje pa konverzijo terjatev in strateškega partnerja, ki mu bo pomagal pri izpeljavi strateških načrtov. V SRD pripravljajo projekt združevanja izvoza nemške proizvodnje, s čimer naj bi ustvarili okoli 100 milijard tolarjev prihodka.