Država, ki tako in tako sama postavlja vodilnega človeka na Telekomu, v njem že nekaj časa nima kompetentnega sogovornika. Vprašanje pa je, ali si lahko tako obravnavanje Telekoma z začasnimi in prehodnimi kadrovskimi rešitvami privošči za dalj časa. Telekomunikacije namreč že dolgo niso več samo črne bakelitne škatle, prek katerih smo se pogovarjali na daljavo, ampak so živčni svetovni sistem, s katerim moraš komunicirati, če hočeš sploh obstajati. In Sloveniji, ki je z naložbami v modernizacijo telefonije tako uspešno lovila svetovni razvoj, se lahko zgodi, da bo slepo črevo svetovnih telekomunikacij. Če je bilo v zadnjih treh letih 80 milijard tolarjev dovolj za razvojne naložbe, je bilo lanskih 30 milijard samo toliko jih je ostalo namesto načrtovanih 38 milijard že krepko premalo, ob letošnjih 19,9 milijarde tolarjev vrednih naložbah pa v Telekomu že bijejo plat zvona. A le malokdo verjame, da bo Podobniku uspelo kaj spremeniti, zato seveda ni čudno, da se po hodnikih Telekoma čedalje več govori o »nepozabnem« prvem direktorju Telekoma, ki je znal animirati notranjo Telekomovo javnost in kaj več doseči tudi v dialogu z vlado.