»Veliko krivde za nizko udeležbo je v samih strankah oziroma njihovem sestavljanju kandidatnih list. Če se še njihovi člani težko identificirajo s kandidati in se sprašujejo, ali bi sploh šli volit, je toliko bolj verjetno, da bodo podobno ocenili navadni državljani, ki ne najdejo dobrega kandidata. Za poslance bi morali kandidirati in biti izbrani strokovnjaki na svojih področjih, ki potem lahko poskrbijo za kakovostne predloge v parlamentu, ne pa le politiki ali vedno novi neznanci. Slednji potrebujejo pol mandata, da se sploh znajdejo v kolesju parlamenta, naši politiki pa kot poslanci najraje sedijo na zunanjepolitičnem odboru, čeprav je ta edini v parlamentu, ki ne sprejema zakonov. A na zunanjo politiko se tako kot na nogomet pač vsak spozna,« pravi Brinarjeva.