Morda je povzročil že njegov nenavadni priimek, da je njegovo vino postalo ekstremno in neobičajno. Zveni namreč kot nekakšna izpeljanka besede radikalen. "K pridelavi vina imam že nekaj časa nekoliko drugačen pristop, kar pa ne pomeni, da so zato boljša ali slabša od drugih v skupini," skromno meni Stanko Radikon iz Oslavja. Njegov "drugačen pristop" je izjemen enološki dosežek: prideluje namreč najbolj radikalna naravna vina, saj med drugim že drugo leto stekleniči belo zvrst, ki jo skletari in stekleniči brez dodatka žvepla! Zanimalo me je, kdaj je prvič začel razmišljati o pridelovanju "radikalnega" vina. "Prelomno je bilo leto 1985. Junija je klestila toča in je poskrbela za kakovost, ker je zredčila pridelek. Vino je imelo 15 odstotkov alkohola in le šest gramov kisline, kar je bilo za tisti čas podobno, kot da imaš mrliča v kleti. Vino je postalo super, a trgu ni bilo všeč." Deset let kasneje je izpeljal zelo radikalen ukrep: močno je zožil svojo ponudbo. "Odtlej stekleničimo le še tri vina: merlot, rebulo in zvrst oslavje, v kateri so sivi pinot, chardonnay in sauvignon. Naslednji korak je bil maceriranje belih vin. Prvi takšen letnik je bil 1997, letnik 1999 pa je vrel na tropinah petnajst dni. Vino ni niti čiščeno niti filtrirano. Je zares naravno." Najbolj naravni sta polnitvi zvrsti oslavje letnikov 1999 in 2000, narejeni sta namreč iz vina, ki mu Stanko nikoli ni dodal žvepla. Pred oksidacijo in propadom ščiti to vino samo njegova izjemna pristnost. "Vedno moraš eksperimentirati, če hočeš spoznati, kako naprej, in narediti še kaj boljšega. Zdaj sem prepričan, da je to, kar počnem, pravilno." Stankovi eksperimenti pa niso ugajali nekaterim italijanskim vinskim kritikom. "Dobesedno popljuvali so me in trdili, da je moje vino neužitno. To me ni prizadelo, ker tako ostra kritika ni nujno objektivna. Bolj pogubna je lahko, če je mila. Na srečo te kritike naše stranke niso upoštevale in so ohranile zaupanje vame. Pri tem je pomembno vlogo odigral merlot, ki je razširil naše ime in nam utrdil imidž." Radikon Merlot je res nekaj posebnega, v odličnih letinah je po mojem mnenju eno redkih vin s tega konca Evrope, ki se lahko popolnoma enakovredno postavi ob bok najbolj cenjenim rdečim vinom iz Bordeauxa, Piemonta in Toskane. Tisti, ki so imeli priložnost pokusiti njegov merlot letnik 1990, ga opisujejo s superlativi. Uštili, ki vodi ugledno gostilno Devetak na Vrhu sv. Mihaela na Krasu, je prepričan, da je to najboljše vino njegove gostilniš ke kleti, v kateri počiva več tisoč steklenic. Stanko je "ekstremist" tudi kar zadeva odnos do materinščine. "Odkar polnimo vino v steklenice, lepimo nanje dvojezične etikete, čeprav italijanski predpisi sprva niso dovolili uporabe slovenščine. V Italiji so nas zaradi dvojezične etikete nekajkrat kritizirali, v tujini pa je vzbujala radovednost, saj so se nekateri kupci spraševali, ali imajo v Italiji turške vinogradnike." Radikonovi narodni zavednosti so se pred leti čudili tudi Slovenci. "Pred približ no desetimi leti, ko smo še imeli kmečki turizem, je k nam prišlo večerjat ljubljansko ribiško društvo. Mož iz te skupine me je vprašal, zakaj je na etiketi tudi slovenščina. 'Če pa smo Slovenci,' sem mu pojasnil. 'Kako ste lahko Slovenci, če pa živite v Italiji?' me je še enkrat začudeno vprašal. 'Pa saj nismo mi krivi, da nas ločuje meja' sem mu odgovoril."