Posebnost knjige, pisane, kot piše v spremni besedi, v tako imenovani srednji francoščini, ki je še neizoblikovana stopnja med robato staro francoščino srednjega veka in vzvišeno, strogo disciplinirano francoščino klasicizma, in je jezikovno gledano zaradi tega na trenutke nekoliko okorna, je Margaretina želja po dvigu morale takratnega časa, po učenju in vzgajanju bralca. Vsaka pripoved se zaključi s krajšim moralnim naukom, ki naj bi si ga bralec vzel k srcu. Dandanašnji so ti nauki za bralca moralno sicer brez prave vrednosti, ker živimo v času drugačnih vrednot, najbolj opolzke stvari 16. stoletja pa so na prehodu v drugo tisočletje popolnoma nedolžne. Knjiga je zaradi svoje pohujšljivosti in spotakljivosti preživela stoletja in je za sodobnega bralca zaradi svoje zgodovinske razsežnosti še vedno zanimivo in lahkotno branje ravno zaradi razkritega čara prepovedanega in zamolčanega, ki kljub temu brez dlake na jeziku opisuje in razkriva poželenje in strasti francoskega plemstva v 16. stoletju ter razgali dvojno moralo tistega časa. Moč knjige je tudi v osebah, ki nastopajo v zgodbah, saj so te izjemno žive in polnokrvne. Knjiga je vstopnica za ogled zgodovine z drugačnega zornega kota: velika herojstva, prevare in bitke se bijejo z orožji ljubezni za zaprtimi vrati, med mogočnimi zidovi gradov, v spalnicah in posteljah. Vzporedno pa se družbeni preobrati, razvoj umetnosti in znanosti, vpisujejo v čas.