nesposobnost vključitve v družbo nekoč presegli. O njihovi grešnosti moramo presojati obzirno.« Kasneje tekst to težavno doktrino o brezgrajnem stanju, ki nas vodi v odvratna dejanja, podrobneje razvije: »Ta zapisana sodba nam seveda ne dopušča sklepati, da so vsi tisti, ki trpijo zavoljo te anomalije, zanjo osebno odgovorni, potrjuje pa dejstvo, da so homoseksualni akti resni prekrški, ki jih ne moremo v nobenem primeru odobravati.« Skozi celoten odlomek se prepletajo resna opozorila in skoraj pasivna vdanost, toleranca in panika, kategorične trditve in obzirni dvomi. Zaradi vsega tega verjetno ni presenetljivo, da je Cerkev v desetletju po objavi tega dokumenta začutila potrebo po vnovični preučitvi tega problema. Težave bi seveda lahko odpravili tako, da bi se preprosto vrnili na stara stališča, ki jih danes zagovarjajo fundamentalistične protestantske Cerkve, tj. na stališče, da je homoseksualnost odvratna bolezen, ki prizadene heteroseksualce, da se je potrebno tej bolezni za vsako ceno upirati in da je ozdravljiva. Toda Katoliška cerkev trmasto zavračala vsakršen odmik od svojih tez o naravnem pojavu konstituivnih homoseksualcev ali od sočutja z njihovim položajem. Pismo kardinala Josepha Ratzingerja iz leta 1986 z naslovom »Pastoralna skrb za homoseksualne osebe« to temo še poglablja, in sicer že od naslova pisma naprej. Morda se bo komu zdela uporaba termina »homoseksualna oseba« v katoliških tekstih zgolj banalnost. Toda termin »oseba« v katoliškem moralnem nauku predstavlja temeljno izjavo o posameznikovi človečnosti, njegovem dostojanstvu in njegovem pomenu. Vključuje celoten spekter pravic in potreb; odraža priznanje Cerkve, da homoseksualne osebe zaslužijo enako skrb in sočutje kot heteroseksualne osebe, da imajo enake pravice kot ostala človeška bitja in da so jim v božjih očeh enakovredni. Ta ideja je bila v dokumentu iz leta 1975 implicitno navzoča, a ni bila nikoli uporabljena. Tu, enajst let kasneje, pa nastopa že v samem naslovu. Implikacije tega dejstva so vidne v celotnem tekstu. Homoseksualnost še zdaleč ni nekaj neizrekljivega ali odvratnega, ampak se o njej razpravlja nepristransko in subtilno. Je nekaj, kar je vredno posebne pozornosti: »S svojo kompleksnostjo in s številnimi vplivi, ki jih ima na družbo in na cerkveno življenje, je homoseksualnost primerna tema cerkvene pastoralne skrbi. Od svojih duhovnikov zato