Sicer pa je poskus konstitucije Sveta slovenskega naroda sličen primer instutucionalizacije ugleda. Predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti, rektorja ljubljanske in mariborske univerze, predsednik ustavnega sodišča, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, slovenski metropolit in predsednik države naj bi po svojih funkcijah utelesili že antični mit o sedmih modrecih. Logika, po kateri vržeš skupaj sedem pomembnih institucij in rečeš, da so njihovi predstavniki zdaj moralni arbiter družbenega in političnega življenja v državi, je anahrono iskanje kolektivnega narodnega voditelja, Mojzesa, ki bo vodil narod skozi težke preizkušnje. Potem ko so po tisočletnih sanjah prišli Slovenci do svoje države, do lastne zakonodaje, državnih institucij, kot so zunanje ministrstvo, vojska, narodna banka etc., se bodo vrnili k mitu narodnih voditeljev, in to sredi mira! Pravljica, ob kateri ne zaspijo danes niti Hrvati več.