Kljub temu se je že pred leti našel kmet, ki je kar zajeten travnik preoral in ga spremenil v njivo. Ob sušnih letih je bil v drugačnem načinu kmetovanja na njem uspešen, mokra lanska letina pa mu je skoraj v celoti pobrala pridelek pšenico. Prav mokra jesen in pozna pomlad novi njivi nista prizanesli, zato ta počasi spet dobiva podobo travnika. Poleg ogromno plevela, ki zlasti odlično uspeva v njegovem južnem delu in je kot nalašč žarišče za zapleveljenje širše okolice vključno z okoliškimi njivami, so v njegovem zgornjem delu v živopisanih barvah zacvetele travniške rože, značilne za zelo vlažna področja, kot so ivanjščice, kukavičnice, zlatičnice in druge. Pogled od daleč sicer ponuja čudovito sliko ogromne cvetlične grede, če pa se sprehodimo po zapuščeni njivi, na kateri v krajnih brazdah še stoji voda, nam kaj hitro postane jasno, da narava sama poskrbi za prenovo po nepremišljenih posegih v okolje. V večini primerov pa žal ni tako.