V teh nemirnih časih se je Vilma že večkrat vprašala, ali so bile Borisove mračne prerokbe posledica splošnega nezadovoljstva sivolasega mojstra multimedije, ker mu pri oseminpetdesetih še vedno ni uspelo urediti zasebnega življenja, ali pa so bile njegove prognoze morda celo premalo apokaliptične. Ko namreč danes prebira modrosti dozdevnih finančnih strokovnjakov, ki prodajajo večne resnice – denimo da sonce vzhaja na vzhodu ali da sodobni finančni sistem temelji na zaupanju, brez njega pa se podre –, ne ve, ali naj se razjoče ali samo nakremži. Samooklicani finančni vseved, nekakšen križanec med japijem in tajkunom, ki mu že zaradi maziljenega videza ne bi zaupala niti deset let starega volva, kaj šele kaj bolj dragocenega, pred širno deželno javnostjo razpreda o zaupanju! Kriza je očitno res globoka.