Misel in želja, da bi Laško zaživelo v kiparski ustvarjalnosti, je desetletje tlelo v ljubiteljih likovne umetnosti. »Ljudje, ki živijo s svojim mestom, ga vzljubijo in si želijo, da bi bilo lepo, prijazno in vabljivo za oči, saj takšno mesto, kot radi rečemo, dobi dušo. Gotovo so mesta in kraji s skulpturami v očeh domačinov in turistov bolj svetovljanska, dajo občutek, da tod živijo kulturno osveščeni ljudje, kar ljudem ponuja domačnost, obenem pa željo po pripadnosti. Kiparjenje v živo je za mesto pomemben kulturni dogodek, občudovanje umetnin, ki nastajajo ob pogledih mimoidočih, pa povzroči, da ljudje umetnine posvojijo, mesto pa vzljubijo in se vanj radi vračajo ali v njem živijo,« je zapisano v brošuri, ki spremlja kiparsko delavnico. Prva tovrstna delavnica je bila v Laškem leta 1998. Tedaj so nastale tri skulpture: doprsni kip Franja Malgaja stoji pred občinsko stavbo v Šentjurju, skulpturi z imenom Izvir življenja pa lepšata laški zdraviliški park. Leta 2000 je Laško postalo bogatejše za doprsni kip Antona Aškerca pred Kulturnim centrom ter »vrelec« v parku, vrhunec dogajanja pa je pomenilo ustvarjanje in postavitev mogočnega Kralja piva pred mostom sredi Laškega.