Zato tudi želim podati ta proceduralni predlog. K sreči nam zdaj ne bo treba plačevati hrvaških varčevalcev pri NLB, kajti, baje, se je zdaj odprlo nebo in se je vse skupaj razjasnilo, čeprav je bilo to jasno že leta 1994, ko so Hrvati sprejeli zakon, po katerem so sprejeli dolgove te banke na hrvaškem ozemlju. In zdaj smo mi odkrili toplo vodo, po drugi strani pa smo morali zato, da Hrvati priznavajo samo tisto, kar je že ves čas znano, pravzaprav umakniti vse zadržke pri praktično vseh poglavjih o vstopanju Hrvaške v Evropsko unijo. Jaz mislim, da je ta zadeva v zvezi z Ljubljansko banko nujna, da se o njej razpravlja tukaj v Državnem zboru, da se razjasnijo zadeve, da se v bistvu mogoče zahteva, da izpolnite tudi tisto obljubo, da bo gospod Kramar vrnil tisti milijon evrov, ki ga je dobil za nagrado za, kot smo videli kasneje, zelo slabo poslovanje Nove Ljubljanske banke. Če ne bomo sprejeli tega kot dejstvo, da se nagrajujejo tisti, ki slabo delajo, tisti, ki goljufajo, in tisti, ki kradejo. To je zdaj šlager v Sloveniji. Na žalost je to šlager v Sloveniji in jaz ne vem, koliko časa bo šlo še tako, dokler se ne bo pokradlo čisto vsega, kar je še ostalo. Ostalo tako ali tako ni več dosti.