Ko načrtujemo zasaditev takega dela vrta, modri kotiček v ozadju najprej opremimo z ustreznimi vzpenjalkami. Primerne vzpenjalke so glicinija (Wistaria sinensis), ki cveti maja in junija, razhudnik (Solanum jasminoides), ki zacveti junija in cveti do pozne jeseni (le v mili klimi), in slak (Convolvolus tricolor) v modri barvi, ki prekrije zidove in tudi tla. Plezalke lahko izberemo tudi med sreboti Clematis. Njegova prednost je, da hitro raste in cveti do oktobra. Tako oblikujemo modro ozadje s cveti, ki so lepi vse poletje do pozne jeseni. Naš modri kotiček spomladi krasijo čebulnice, ki jih posadimo jeseni. Že februarja in marca zacvetijo hrušica (Muscari) in hijacinte (Hyacinthus orientalis). Posadimo jih v skupine, da delujejo bolj polno in estetsko. Aprila zacvetijo že španska perunika (Iris xiphium), te prav tako posadimo v skupinice, da pridejo bolj do izraza. Ko iris odcvita, začne cveteti žajbelj, počasi pa se že odpirajo tudi cvetovi agapanta. Ta je v polnem cvetenju še ves junij in julij. Sočasno zacvetijo modre hortenzije (Hydrangea sp.) in sivka (Lavanda sp.) Tako imamo v poletnih mesecih naš kotiček v skoraj vseh odtenkih modre barve. V posebno topli mikroklimi lahko modrino dodata še svinčenica plumbago (Plumbago capensis) z dežnikastimi cvetovi in sivka (Lavanda spicta). Sliko modrega kotička lahko dopolnimo še z zasajanjem agerata (Ageratum sp.) in glavinca (Centaurea sp.). Pozno v jeseni poleg plezalk neha cveteti modro cvetoča astra (Aster sp.) in modro cvetoči ostrožnik (Delphinium sp.). Modri kotiček lahko dopolnimo še s košaricami z visečo zvončnico (Campanula). Seznam rastlin lahko prilagodimo lastnemu okusu, prostoru in klimatskim razmeram. Seznam lahko spremenimo, zasadimo manjše število rastlinskih vrst ali pa izbor popestrimo s številnimi drugimi modro cvetočimi rastlinami.