Dvoličnost nafte oziroma vrelca večne mladosti industrijske dobe je skoraj srhljivo izražena v ljudskem savdskem pregovoru na začetku tega teksta, saj moderni civilizaciji po eni strani omogoča vse, po drugi pa njeno pomanjkanje pomeni zaton in takojšnjo regresijo. Z malo pretiravanja bi lahko rekli, da poznamo prednaftno in naftno dobo (vprašanje je, kakšna bo postnaftna …), saj je ta tako kot pred njo premog do skrajnosti spremenila našo ekonomsko, družbeno in politično realnost. Seveda so nafto oziroma petrolej poznale mnoge civilizacije, ki so obstajale že veliko pred našo, vendar je ključna razlika med nami in njimi predvsem v njeni uporabi. Medtem ko so bizantinske vojaške ladje Konstantina IV. z uporabo »grškega ognja« zdesetkale arabsko floto, je uporaba nafte in njenih derivatov, tako kot gorivo samo, dobesedno eksplodirala šele proti koncu devetnajstega stoletja.