Velike družbene in politične spremembe v 19. stol. so odločilno omejile moč Cerkve, s tem pa tudi njenega neusmiljenega razbeljenega krepela. Inkviziciji ni bilo več dovoljeno sežigati ljudi in tudi mučenje je bilo poslej omejeno, še vedno pa je obstajala možnost »skrivne usmrtitve v hudih primerih«. Sovražniki: »napredek, liberalizem in moderna civilizacija«, so bili tako široko definirani, da jih seveda ni moglo zmanjkati in jih še do danes ni zmanjkalo, čeprav so bili doktrinarni čistuni svoje svetohlinstvo in nizkotnost poslej prisiljeni usmerjati predvsem proti »krivovercem« iz lastnih vrst. To, v skladu z možnostmi, počnejo še danes, ko se ob različnih priložnostih vmešajo tudi v aktualne družbene razprave (splav, kontracepcija ...).