V naravi ni prav veliko cvetlic z izrazito modrimi cvetovi, zato veljajo za nekaj posebnega. Marsikdaj se zgodi, da je modra barva cvetov na zelenem ozadju neizrazita in še posebno slabo vidna je v senci ali polsenci, zato modro cvetoče rastline pogosto kombiniramo z belimi ali rumenimi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
naravi narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
prav prav členek
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
cvetlic cvetlica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
z z predlog; orodnik
izrazito izrazito splošni prislov; nedoločena stopnja
modrimi moder splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
cvetovi cvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
zato zato priredni veznik
veljajo veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
posebnega poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
Marsikdaj marsikdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
modra moder splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
barva barva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
cvetov cvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
na na predlog; mestnik
zelenem zelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
ozadju ozadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
neizrazita neizrazit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
še še členek
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
vidna viden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
senci senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
polsenci polsenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zato zato priredni veznik
modro modro splošni prislov; nedoločena stopnja
cvetoče cvetoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
kombiniramo kombinirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
belimi bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
ali ali priredni veznik
rumenimi rumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Revije
naslov: Anja : zakladnica ženskih idej
avtor: neznani novinar