3. Razprave o tem, kje je zakonodajalec napravil napako, se lahko v strokovni in politični javnosti povsem legitimno nadaljujejo še tudi potem, ko so bili ustrezni predpisi sprejeti in na nekaterih področjih tudi v celoti izvedeni. Vendar pa si je zakonodajalec s tem, da je uzakonil določeni model tranzicije na posameznem področju, možnost in polje lastne (naknadne) presoje močno zožil: vprašanja, ki jih je z zakonom uredil, so se s polja proste presoje v celoti preselila na polje ustavne nujnosti: vsaka sprememba pravil v času, ko postopki še tečejo pa tudi potem, ko so pravnomočno končani, je podvržena ustavnopravnim omejitvam, ki jih določajo načela, izražena v 2. členu, delno v 33. členu in v 155. členu Ustave. Posebej ostro se to vprašanje zastavlja v primerih, ko zakonske določbe niso v celoti uresničene zato, ker država po svojih organih ni odločila v rokih, ki jih določajo predpisi. Ponavljam, da utemeljitev večinske odločbe in tudi utemeljitve v odklonilnih ločenih mnenjih vsebujejo tudi oceno teh ustavnosodnih kriterijev, kljub temu pa nekateri, mestoma celo prevladujoči poudarki v odločbi in v ločenih mnenjih puščajo vtis, da smo posamezni sodniki nasedli pobudnikom referenduma in sprejeli politično - vrednostni kriterij pri presoji ustavnosti posameznih referendumskih vprašanj.