(nadaljevanje) in s tem se ublaži padec Slovenije v brezno, tako imenovani "prosti pad", kot tudi rad uporabljanja sam premier. In seveda, Urad za makroekonomske analize je sugeriral nekaj ukrepov v tej smeri, kako torej ohraniti gospodarsko aktivnost, kljub kriz, vendar v nekoliko zmanjšanem obsegu. To so bili ukrepi za davčno razbremenitev gospodarstva, za aktivnejšo vlogo vlade in tudi države pri finančnem sektorju v smislu poroštev in ostalih ukrepov, za sprostitev kreditnega krča, to so bili tudi te kenezijanski ukrepi v smislu investicij v tisto razvojno infrastrukturo, ki jo bodo, ne potrebovali samo v času krize, ampak ki jih bodo generacije potrebovale tudi vnaprej. To je energetska, prometna, informacijska infrastruktura. Seveda pa je Urad za makroekonomske analize navedel tudi drugi možni scenarij, to je da se ne zgodi nič, da počakamo, in da zapademo v zastoj ali celo hud padec gospodarske rasti, in da potem rešujemo iz nekega stacionarnega stanja, iz nekega totalnega zastoja gospodarstvo naprej. In zgodilo se je to slednje. Žal. Evropske institucije nam niso napovedovale tega, še konec lanskega leta so bile za Slovenijo napovedane spodbudnejše cifre, celo takšne da ne bo recesije oziroma negativne večmesečne ali večkvartalne negativne rasti oziroma padca bruto domačega proizvoda. Zakaj? Zaradi tega, ker so tudi drugi ocenjevali situacijo v Sloveniji takšno, da se lahko temu z ustreznimi ukrepi izognemo. Zato vendar do tega ni prišlo. Ne bi rad ponavljal, da je že prejšnja vlada sprejela nekaj ukrepov, ki so pozitivno vplivali in jih je tudi nova vlada povzela, to je predvsem ukrep glede jamčenja za vse vloge slovenskih državljanov v bankah, to je neomejeno jamstvo države in poroštva v višini 12 milijard evrov za slovensko gospodarstvo s strani države.