norarju. Film je dobro sprejet tako med kritiki kot v znanstvenih krogih in pri delu politikov, medtem ko so ga skeptiki, ki še vedno ne verjamejo v to, da so podnebne spremembe postale realnost, označili za pretiranega in preveč dramatičnega. Neprijetna resnica pripoveduje zgodbo o vzrokih in posledicah globalnega segrevanja in podnebnih sprememb ter ugotavlja, kaj vse modri planet čaka v prihodnosti. »To zgodbo sem imel v glavi že dolgo in hotel sem jo povedati. Zdaj mi je končno uspelo.« Idejo zanj je dobil v nizu dogodkov, ki so si sledili vse od njegovih študentskih let na Harvardu, kjer je spoznal Rogerja Ravella, že tedaj priznanega klimatologa. K temu, da se je s podnebnimi spremembami začel ukvarjati zelo resno, pa sta ga dodatno spodbudila smrt njegove sestre, ki je umrla za pljučnim rakom, in prometna nesreča njegovega sina, v kateri bi fant skoraj umrl. V času, ko se je odločil opustiti svoje prejšnje dolžnosti in doma skrbeti za sina, je začel pisati knjigo, ki je kasneje dobila naslov Neprijetna resnica in po kateri je bil narejen prvi scenarij za film. V filmu se Al Gore, ki sicer trdi, da kljub nagovarjanju svoje demokratske stranke ne misli več kandidirati za ameriškega predsednika, predstavi kot »nekdanji bodoči predsednik ZDA«. S tem spomni na svojo izgubljeno predsedniško bitko z Georgeom Bushem leta 2000. V nadaljevanju Gore v razumljivem jeziku razkriva znanstvene dokaze o podnebnih spremembah, politiko in ekonomijo, ki sta jih povzročila, in posledice, ki jih bodo imeli. Osnovna nit filma je topljenje ledu na obeh polih in Grenlandiji, izginjanje ledenikov in večnega snega ter dejstvo, da je količina CO2 v atmosferi po podatkih iz antarktične ledene skorje najvišja v zadnjih 650.000 letih. Na več mestih Gore z dokazi zavrne trditve zdaj že redkih kritikov, ki trdijo, da ni dokazov, da globalno segrevanje povzroča aktivnost človeka in da bodo posledice zanemarljive. Gore v filmu razmišlja o tem, kakšne so možnosti, da se stopijo ledene gore na Grenlandiji in na zahodni Antarktiki. To bi imelo za posledico, da bi se gladina morij dvignila za šest metrov; ta možnost se zdi še precej bolj zastrašujoča, ker bi se lahko zgodila hitro in ne postopoma, kot predvidevajo projekcije IPCC. V tem, enem najbolj pesimističnih možnih scenarijev, bi stopljen led zaradi nižje koncentracije soli povzročil mešanje tokov, ki zdaj severno Evropo ohranjajo toplo, in