Pri tem pa seveda ne smemo zanemariti prihodnjih možnih scenarijev. Pri Petrolu je v ospredju trgovska marža, ki je še zmeraj pod evropskim povprečjem. Glede na to, da je vrednost surove nafte padla za dobro tretjino, je za prihodnje dodatno povišanje trgovske marže več možnosti. Marža pa znatno vpliva na donosnost poslovanja Petrola. Sicer pa ni samo nafta ta, ki se je v minulih dneh močno pocenila. Tukaj so tudi druge osnovne surovine, kot je na primer baker, ki je od decembra padel za okoli 25 odstotkov. Tovrstne cenitve baznih surovin so vsekakor veseli v Gorenju in Heliosu, kjer ti stroški zavzemajo pomemben delež v celotni strukturi stroškov. Seveda je pri tem ključno vprašanje, kako se bodo cene surovin gibale v prihodnje. Če bo konkretnejša ohladitev svetovnega gospodarstva, potem ne moremo pričakovati večjih vzponov, če pa te ohladitve ne bo, pa je seveda možnost ponovne rasti cen surovin povsem realna. Na plečih vodstva podjetij je, da se dobro odloči, kdaj in kako sklene večje pogodbe za nakup surovin. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko zalog surovin so si slovenska podjetja zagotovila po cenah izpred pol leta – takrat sta bila surova nafta in tudi baker petdeset odstotkov dražja kot danes.