Barcelona '92 pa je postregla z junakom, ki ni priplaval iz bazena ali pritekel po atletski stezi. Vitalij Ščerbo, beloruski as gimnastičnih aren. Športnik, rojen januarja 1972 v Minsku, je takrat še zadnjič nastopil pod skupno "sovjetsko" zastavo, pravzaprav na teh igrah kot član reprezentance Skupnosti neodvisnih držav. Še zadnjič je bilo videti, kako močna je bila ta selekcija športnikov, saj je bila SND s 45 zlatimi kolajnami, 38 srebrnimi in 28 bronastimi prepričljivo najuspešnejaša udeleženka OI. Na lestvici posameznikov pa so bili med prvimi petimi štirje člani SND: ob Ščerbu še telovadka Tatjana Gucu ter plavalca Jevgenij Sadovij in Aleksandr Popov. A nihče od obeh plavalnih teh ni tako izdatno ponovil podvigov Marka Spitza ali Kristin Otto in status nedotakljeviga vladarja iger je pripadel Belorusu. Hkrati so bile to zanj prve igre, za tiste v Seulu še ni bil zrel, pa čeprav je onega leta 1988 gladko zmagal v mnogoboju na mladinskem prvenstvu Sovjetske zveze in so ga že kandidirali za zaslužnega mojstra športna, prestižni naslov v nekdanji SZ. Z dvema zlatima kolajnama na EP '90 je napovedal sanjsko šport, katere vrh pa je bil že čez dve leti v Barceloni, ko je bil na OI nepremagljiv v mnogoboju, na konju z ročaji, krogih, preskoku, bradlji in v moštveni tekmi! "Ščerbo je kralj iger s polno vrečo zlata," se je ob koncu razbohotil naslov na športni strani Dela, na kateri tako kot v drugih časnikih po svetu niso pozabili poudariti, da je pol ducata zlatih odličij dotlej v vsej olimpijski zgodovini na enih igrah osvojila le Kristin Otto, dobesedno za las pa je Ščerbo zgrešil "remi" z Markom Spitzem: sedmi zlati kolajni je bil še kako blizu tudi po sanjski predstavi v parterju. Olimpijska dvorana je namreč obnemela ob njegovi veličastni akrobatski diagonali, a ker je z roko segel čez rob preproge, je zdrsnil na šesto mesto... Tako je zmaga pripadla Kitajcu Xiaosahuangu, drugo "prosto mesto" za zlato je ob nenasitnem Ščerbu pripadlo