ot se je na prvi pogled zdelo, da so nedavne volitve v Italiji predvsem nagradile desnosredinsko politiko oziroma Berlusconija, tako je sedaj že mogoče ugotoviti, kako se je zgodila mnogo globlja sprememba, ki jo velja še kako sprejeti v vednost. Sprememba je namreč do tolikšne mere spremenila politični zemljevid, da je novonastalo stanje neskončno bolj pomenljivo od ponovnega ustoličenja sil, ki so vladale do še pred dvema letoma. Z drugimi besedami: v kolikor bi se v teh razmerah vladajoča koalicija in z njo opozicija obnašali, kot da novo stanje ne obstaja, bi delali v prazno in si le zadajali škodo. Ne smemo pozabiti, da se je pred nedavno volilno izbiro država nahajala v slepi ulici in to spoznanje je bilo vsesplošno. Prevelika politična razdrobljenost, volilni zakon, ki je nadaljevanje te razdrobljenosti dobesedno napovedoval, upravičena opozarjanja, da po volitvah ne bo pogojev za trdno vladanje ene ali druge strani, vse to je docela zapiralo izhod iz zagotovo neobetavne situacije, še posebej v luči ekonomskega zastajanja, ki ga v takšnih pogojih ni mogoče odpravljati, ampak le poglabljati. Pokazalo pa se je, da so tokrat novi časi presenetljivo močno pljusknili v Italijo, ki je zamujala, ter jo čez noč temeljito preobrazili. Pričakovati je bilo, da bo prelomno pridobil Walter Veltroni, toda novi časi so si izbrali Severno ligo, ki jim je bila očitno najbližja. Slej ko prej so nagradili njeno takšno ali drugačno vraščenost med ljudi ter njeno