Če bi bil budizem, ki je na Zahod močneje pljusknil pred desetletji, samo modna posebnost Richarda Gera in drugih bolj ali manj iskrenih hollywoodskih zvezdnikov, bi po razmišljanju lame Shenphena izgubil svojo intenzivnost. Zahodni človek da ni bil samo naveličan krščansko-judovske tradicije in religije, ampak je, nezadovoljčn, zahteval nekaj več. »Budizem mu lahko odgovarja na vprašanja tako o reinkarnaciji kakor o karmi in ponuja svoje razlage o tem, zakaj smo tukaj, kje so izviri bolezni, tegob in vsega, kar se nam dogaja. Odprt je za vsakogar, tako na osebni kakor na ravni medsebojnih odnosov, in vsebuje orodje za samoanalizo, poglobitev vase, duhovni razvoj.« V tem pomenu je po Shenphenu treba razlagati tudi besede, ki jih je o iskanju bistva in sreče v lokalni tradiciji in religiji ob julijskem obisku v Ljubljani slovenskemu občinstvu namenil dalajlama: ne tavati od modrosti do modrosti, od filozofije do filozofije in od religije do religije, marveč vse dokler vprašanjem sledijo odgovori, napredovati po eni izbrani poti in v sebi.