Smrdokavra je, vključno z imenom, res čuden in enkraten ptič. Njena barva, upognjen kljun, nenavaden let in seveda velika čopka, ki je že kar perjanica, jo dobro ločita od vseh naših ptičev in ji dajejo pridih eksotike. V mirovanju ima perjanico spuščeno nazaj na telo, tako, da jo nevajeno oko sploh ne zazna. V primeru, ko se ptica razburi pa perjanico dvigne in razširi! Zanimiv je tudi njen način hranjenja. Jezik smrdokavre je izredno kratek in ji pri obračanju in požiranju plena ni prav nič v pomoč. Zato plen, ko ga ujame, vrže v zrak in ga prestreže v odprt kljun! Je duplar, vendar si dupla ne izteše sama, temveč poišče že narejenega. Z duplom smrdokavre so povezane tudi številne zgodbe o smradu, ki prihaja iz njenega dupla. V času, ko so mladiči v duplu iz trtične žleze izločajo smrdljivo snov, verjetno zato, da bi odgnali morebitnega plenilca. Svoje dodajo še mladičji iztrebki, ki jih starša ne odnašata ravno vestno, kar velja predvsem za zadnji del obdobja, ko so mladiči še v duplu. Smrdokavra je v Sloveniji močno ogrožena vrsta. Tudi v večini evropskih držav njena številčnost močno upada. Vzroki za njeno ogroženost so znani. Tako kot še nekatere druge vrste, ki naseljujejo kulturno krajino, tudi njo močno pesti pomanjkanje velikih žuželk, kar gre pripisati vse intenzivnejšemu kmetijstvu. Na mestih kjer pa bramorji, kobilice in majski hrošči kot njena glavna hrana še so, pa svoje opravijo insekticidi.