Za apnjenje kislih tal imamo na razpolago več materialov. Glede na način delovanja in vsebnosti drugih hranil je najbolj primeren karbonatacijski mulj. Ta vsebuje okrog 27 % kalcijevega oksida, nekaj fosforja, kalija, dušika in ostalih mikrohranil, zato je za močno kisla tla najbolj primeren. Na razpolago je v času predelave sladkorne pese v Tovarni sladkorja v Ormožu za pridelovalce sladkorne pese, vendar ga priporočamo tudi za ostale namene. Prednosti, ki jih ima pozitiven vpliv mulja na tla, bi moral odtehtati težave, ki se pojavljajo pri trošenju mulja. Za apnjenje lahko uporabljamo tudi mleti apnenec, dolomitno moko in dehidrirano apno. Za uspeh apnjenja je bistveno, kako drobno je material zmlet. Pri zelo drobno zmletem z drobci, manjšimi od 0,25 mm, lahko računamo, da bo pri dobrem mešanju popolnoma deloval v 2 do 3 letih. Bolj debelo mlet material bo deloval počasneje, če pa so drobci debelejši kot 2 mm, delovanja sploh ne bo oziroma bo to zelo počasno.