Ko se danes srečamo s Petrom Ternovškom na prvi pogled skorajda ne moremo opaziti, da z njegovim zdravjem ni vse v najlepšem redu. Vendar nas najprej postavi na svojo desno stran, na levo uho namreč še vedno ne sliši. Zdravljenje je štirinajst dni po odpustu iz bolnišnice nadaljeval v zdravilišču Dobrna. Ob prihodu tja še ni mogel samostojno hoditi, domov pa je po treh tednih odšel že skoraj prerojen: "Ko sem prišel, sem se moral držati, bil sem nebogljen. Danes ne samo, da hodim, lahko stojim na eni nogi, delam lastovko, se obračam. Lahko zamižim. Prej nisem mogel zamižati niti sede. Ravnotežje je bilo popolnoma porušeno. Na levo uho pa ne bom več slišal. Pravijo, da se možgani čez nekaj časa na to prilagodijo. Za zdaj je občutek grozljiv, vse šumi in brni. Navaden moped je zame kot jumbo jet, kavarna kot nogometni stadion, ampak to se bo najverjetneje popravilo. Vesel sem, da pri meni ni prišlo do poškodbe centralnega živčnega sistema, prizadeto je bilo le periferno živčevje. Kljub temu sem imel še ob prihodu v Dobrno simptome, podobne kot po možganski kapi."