V parkih je vedno mogoče naleteti na najbolj zakrknjene sovražnike človeštva, kakršni so upokojenci s klobuki in v čobanskih sandalih.ko, umetna pamet zna odreagirati malce bolje, a zopet ne kaj dosti impresivneje, zlasti kar se tiče vaše odprave, in liki so spet neuravnoteženi. Eni so uporabni vseskozi, ne glede na sorto pristopa, drugi so nerazumljivo švoh ter uporabni le v ozkem naboru situacij. To znova omeji taktični spekter in špil potisne v tunel ponavljanja enega in istega. In še vedno ni formacij ter mini karte, ki sta gotovo bolj bistvena od tega, da lahko spreminjaš teksture na heroju. Poleg dokaj dolge puščavniške kampanje, ki se zaradi goraj navadenega kar vleče, je moč vstopiti v Rumble Room, kjer čakajo dodatni načini za boj z umetno pametjo, ki pa ni na takem nivoju, da bi se tu zadrževali dlje. In vdelano je večigralstvo z malo več načini kot prej. Tu sta solo in moštveni deathmatch, potem modus Massacre (nabiranje točk za pobite sovražnike, ki oživljajo, sekunde pa se odštevajo) in izmenična moštvena tekma, kjer je v polju le en junak, ki ga je moč zamenjati z onim zunaj 'ringa'. Toda ne glede na vse te ekstre je Freedom Force špil, ki s prvim vtisom navduši, vendar na dolgi rok ni vreden TA-DAAAja. Kje ste zdaj, gobčne herojčine?!