Če se spomnimo, so nekoč delili zelo enostavno tiskane bone. Taki boni, nadomestilo za denar, še krožijo v marsikateri državi. Pa vendarle se množično ne ponarejajo. To je odvisno od razmerja med vloženim delom in pričakovanimi rezultati. Če so ti manjši, se ponarejati ne splača in je potrebno manj zaščite. Drugače je z javnimi dokumenti, kot so obveznice, denar ali potni listi v dobi hitrega napredka računalnikov. Slednji omogočajo zaščito podatkov na nešteto načinov. Lahko jih zaščitimo tako, da se po enkratnem branju izbrišejo, najpogosteje pa si izmišljamo vedno bolj zapletene algoritme, ki jih je moč razvozlati le z zelo drago opremo ali z veliko časa. Pri tem gre za tekmo, kjer izdelovalec uporablja najnovejša odkritja in tehnologijo, do katere ponarejevalec težko pride. In četudi pride, se mu ponarejanje ne splača, ker bi ga to preveč stalo.