Ker gre kot slovenska projekta resneje jemati le Slovenijo 1 in morebitni Seawayev jadralski projekt, se vendarle sprašujemo, čemu? Česa vse se doslej že ni prodajalo Slovencem kot promocijo Slovenije? Tudi v jadranju. Ob tem lahko mirno zatrdim, da se je z rezultati potrdil le projekt Gaie Legend. Ta je ponesla ime naše male državice tudi v najbolj svetovljanske jadralske loge, in to več kot dostojno. Dveletno urjenje na premajhni “razposajeni kocki”, ki je sicer zmagovala v svojem velikostnem razredu, so bila le dobra šolska leta, med katerimi so nosilci sponzorskega konzorcija Spirit of Slovenia spoznali, da je jadrnica za doseganje želenih ciljev premajhna. Te so dosegli šele z večjim projektom. Potem je “Puhov tabor” stopical po isti poti, se pravi najprej s premajhnim Viharnikom, potem pa s prevelikim Viharnikom, ki zaradi razbolelih kosti ni mogel promovirati kaj več kot le svojega pokrovitelja. Ali je torej smiselno vlagati ogromna sredstva v kar dva “maksija”? To vprašanje sem najprej postavil Mitji Kosmini. “Za tako barko izdelati nismo premajhni, kar bomo tudi dokazali. Izkušenj imamo dovolj, tehnološke zmožnosti smo ustvarili. Prepričan sem, da delamo jadrnico, o kateri se ne bo le veliko govorilo, ampak bomo z njo tudi veliko pokazali. Menim, da nas ni dovolj niti za pol maksija, kaj šele za več. Tudi če bo za krmilom Slovenije 1 zmagal Paul Cayard, se bo vedelo, da je zmagal s slovensko jadrnico. Nikakor pa ne mislimo ponoviti tega, da bomo Slovenci s svojimi dosežki prislužili Vallicelliju naslov italijanskega projektanta leta.”