Uporabniki in uporabnice drog opisujejo, da je kakovost življenja povsem individualna izkušnja: »Na splošno je težko o tem govorit, vsak ima svojo izkušnjo« in da je odvisna od več dejavnikov, med njimi so individualne okoliščine, »iz katerih izhajaš, npr. bogati starši«. Kakovost življenja je odvisna tudi od vrste droge, ki jo kdo uporablja – uporabniki, uporabnice kokaina imajo bolj kakovostno življenje, večinoma nimajo težav z denarjem, uporabniki, uporabnice heroina ravno narobe: »Deli se na dva – kokain so uspešni, vse laufa, skrivajo, se ne ve, so v kravati, tisti na heroinu so neuspešni, so na cesti.« Razlog za slabšo kakovost življenja je tudi visoka cena droge, človek potrebuje veliko denarja, da jo lahko kupi. Poudarjajo, da je že življenje brez droge predrago (cena stanovanj, uvedba evra), še težje je, če potrebuješ tudi denar za drogo, pri čemer plačilo v redni službi ne zadošča, zato je treba včasih najti druge (nezakonite) poti do denarja. Jaz npr. delam, ampak nimam redne plače – ne morem najet sobe, pa tudi če jo, bo šla cela plača za stanovanje. Ni samo za tiste, ki so na cesti, ampak tudi za ostale je stanovanje problem, odvisen si od staršev. Morali bi dobit stanovanje od države pri 18-ih letih, npr. 20 kvadratnih metrov dobiš, da lahko sploh naprej štartaš, tako kot neko nagrado, ljudje bi se tako