Koliko bo vseh mednarodnih sporazumov, ni odločilno, odločilno je, kaj vse bo v njih zajeto. Vsekakor pa so taka tri področja. Poleg pravnega še gospodarsko in področje vzgoje in izobraževanja. Čas bo pokazal, ali je treba še dodatno urediti pastoralno dejavnost Cerkve v državnih ustanovah, kjer je gibanje oseb, ki v njih prebivajo, omejeno. Kar zadeva ekonomsko področje, je treba poudariti še nekaj. Ko ocenjujemo ekonomsko stanje v Cerkvi, se mi zdi, da premalo opozarjamo, da je med našimi verniki izredno velika radodarnost. Ne le v denarju, ampak tudi v prostovoljnem delu. Naši ljudje za Cerkev veliko stvari naredijo zastonj, z ogromno prostovoljnega dela. To je velik kapital. Izkušnje učijo - pa to ne velja le za Cerkev, ampak za celotno družbo - da je treba zelo pospeševati smisel za prostovoljno delo. Če bomo v nekem času prišli do sicer skromnega, pa vendar zanesljivega in trdnega financiranja Cerkve, bi bilo za našo notranjo zavest zelo narobe, če bi to pripeljalo do tega, da bi se tudi v Cerkvi začelo vse plačevati. Na ta način bi odvadili ljudi prostovoljnega dela. V družbi, ki bo nastala v prihodnje, bomo vedno potrebovali prostovoljce. Zato bi bilo treba tudi na splošno, na socialnem in vzgojnoizobraževalnem področju, nekako vzgajati ljudi za prostovoljno delo. Za delo s starejšimi, denimo, ki jih bo vedno več, ljudi ne morete motivirati samo z denarjem.