Konec 19. stoletja smo veliko civilizacijskih besed pobrali iz češčine, ki pa je naši predniki, čeprav so na Češkem na veliko študirali, niso ravno obvaldovali. Tako Čehi kot Slovenci so namreč znali odlično nemško in so se med sabo pogovarjali v tem tako osovraženem jeziku. In ko so v Ljubljani uvedli slovenske ulične napise, so besedo 'ulice', ki je v češčini edninska, uporabljali kot množinski samostalnik. In smo pet let v Lublani imeli Križevniške in Salendrove in Prešernove ulice in Frančiškanske ulice. Po tem so napako popravili. Pred tem se je ulici tudi po slovensko reklo Gasse.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Konec konec predlog; rodilnik
19. 19. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletja stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
civilizacijskih civilizacijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
besed beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
pobrali pobrati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
iz iz predlog; rodilnik
češčine češčina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
predniki prednik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
čeprav čeprav podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; mestnik
Češkem Češko samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, mestnik
na na predlog; tožilnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
študirali študirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
ravno ravno členek
obvaldovali obvaldoval deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
Čehi Čeh samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
Slovenci Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
namreč namreč priredni veznik
znali znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
odlično odlično splošni prislov; nedoločena stopnja
nemško nemško splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
med med predlog; orodnik
sabo se povratni zaimek; orodnik
pogovarjali pogovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
osovraženem osovražen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
jeziku jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
In in priredni veznik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
Ljubljani Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
uvedli uvesti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
slovenske slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
ulične uličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
napise napis samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
besedo beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ulice ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
češčini češčina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
edninska edninski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
uporabljali uporabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
množinski množinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
samostalnik samostalnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
In in priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
pet pet glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
Lublani Lublana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Križevniške križevniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
Salendrove salendr samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
Prešernove Prešernov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ulice ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
Frančiškanske frančiškanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
ulice ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Po po predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
napako napaka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
popravili popraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Pred pred predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ulici ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
tudi tudi členek
po po predlog; tožilnik
slovensko slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
reklo reklo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Gasse Gasse samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar