Zgodba o ljudstvih, ki so dobila ime zaradi zmotnega prepričanja Krištofa Kolumba, da je z druge strani priplul do Indij (kakor so takrat s tem množinskim samostalnikom imenovali celo južno in jugovzhodno Azijo), a je po nesreči »odkril« kontintent, ki je potem dobil ime po njegovem tekmecu Amerigu Vespucciju, je grozljiva. Ko je Kolumba zaneslo v ameriške teritorialne vode, je na celini živelo po različnih (in različno motiviranih) ocenah od dobrega milijona do okoli 12 milijonov prebivalcev, ki jih danes Američani imenujejo bodisi American Indians bodisi Native Americans . Okoli leta 1900 jih je ostalo le še okoli četrt milijona. Izvorni prebivalci Amerike so bili žrtve »najhujšega holokavsta, ki ga je svet kadarkoli doživel; ta je štiri stoletja neprestano rohnel po dveh kontinentih in požiral življenja neštetih desetin milijonov ljudi«, je konec 19. stoletja ugotavljal zgodovinar David E. Stannard z univerze na Havajih. Zgodovinarja Lenore A. Stiffarm (pripadnica plemena Atsina) in Phil Lane, mlajši (iz plemen Yankton Dakota in Chickasaw) pa sta leta 1992 zapisala, da »ne more biti nikjer bolj monumentalnega primera trajnega genocida … v analih človeške zgodovine«.