Po njegovem prihodu so nekateri zmajevali z glavo. Pečniku kljub trudu ni uspelo obrniti javnega mnenja v svoj prid. Vmes se je že začelo kopičiti nezadovoljstvo, toda treba je omeniti »olajševalno okoliščino«. Zadnjo uradno tekmo v prvem moštvu Sigme je odigral februarja. »Pričakoval sem, da mi v jesenskem delu sezone najbrž ne bo šlo povsem po načrtih. Skoraj eno leto sem imel težave z ramenom, vmes sem bil operiran. Vsaka poškodba pusti določene posledice. Zato sem tudi prišel v Slovenijo, kajti v tujini bi še težje v kratkem času spet ujel pravi ritem. Ker nisem opravil skupnih priprav z ekipo in sem takoj padel v ritem sobota-sreda-sobota, sem imel določene težave. Igral sem pod pričakovanji, vendar se mi zdi, da se vračajo pravi občutki. Po počitku in zimskih pripravah bo drugo leto podoba precej drugačna.« Kako ste se spoprijeli z bremenom nastopanja v vijoličastem? »Razlika je očitna. Maribor je nogometno mesto, vedno se pričakujejo lovorike. Pritisk je zaradi množice navijačev večji kot v drugih slovenskih klubih. Igral sem že v različnih klubih, toda tukajšnje razmere so nekaj posebnega. Predvsem po pozitivni plati. Opozoriti velja tudi na slačilnico. Igralci smo prijatelji med seboj, ti odnosi prinašajo prednosti na igrišču, kar bo kmalu še bolj opazno.«