S tem pa se njena pot konča in repeticija preteklosti je obsojena na ponavljanje. Ali je njen prvotni namen, ki se nanaša na zmožnost tega koncepta, da nam prezentira kompleksen vpogled v relevantnost umetniškega delovanja danes, dosežen, je odprto vprašanje. Sodobnost poleg množične reprodukcije podob zaznamujejo tudi takšni dosežki »repeticije«, kot je možnost kloniranja, torej ponovitve živega bitja. »Apropriacija« se s tem sooča, a na to odgovarja s ponavljanjem temeljne geste oziroma postopka ponovitve. Če v tem vidimo »prenašanje mita iz generacije v generacijo«, kot je projekt opredeljen v enem izmed tekstov ob razstavi, je to še bolj vprašljivo. Salon de Fleurus, zbirka Gertrude Sein, sestavljena iz kopij originalov, prinaša številne nove razsežnosti, ki pa jih ne moremo reducirati na repeticijo mita. Poleg geste ponovitve gre za vprašanja muzealiziranja preteklosti in moderne, zbirateljstva, ohranjanja spomina in drugih vidikov.