, v kateri so zbrani podatki o učnem uspehu učencev v različnih razredih na različnih šolah z namenom, da bi mogli raziskovalci študirati vpliv šolske organizacije, učnih metod, itd. na učni uspeh. Obravnavala sta rezultate učencev v osmem razredu v različnih pogojih (šole, kjer so bili učenci ločeni po sposobnostih, običajno v tri skupine in šole, kjer so bili vsi učenci skupaj) in jih primerjala z usodami istih učencev v 10. razredu. Ponovno sta ugotovila, da so manjzmožni (manj uspešni) učenci v homogenih skupinah dosegali slabše učne rezultate kot pa podobni učenci v mešanih skupinah, toda istočasno bolj zmožni učenci v homogenih skupinah niso dosegali nič boljših rezultatov kot njim podobni vrstniki v mešanih skupinah. Primerjala sta celotni uspeh in rezultate na testih iz matematike, branja (jezika), prirodoslovnih in naravoslovnih predmetov za vsakega učenca. Podobne tendence so se kazale tudi pri drugih kazalcih. Učenci 8. razreda, ki so bili grupirani pri več kot dveh predmetih v manj uspešne skupine, so mnogo pogosteje končali v poklicni usmeritvi srednje šole kot pa podobni učenci osmega razreda v sposobnostno mešanih razredih. Ta rezultat kaže, da imajo manj zmožni učenci v mešanih skupinah več možnosti za uspeh kot njim podobni vrstniki v homogenih skupinah. Podobno je z osipom v srednji šoli. Nediferencirani manj zmožni učenci so zaključili srednjo šolo v večjem številu, med njimi je bilo manj mladostnih prestopnikov, zasvojencev z drogo, napadalnih do sebe in drugih.