Ko so Nemci okupirali Ptuj, so takoj zaprli mojega brata. V resnici so iskali mene. In sicer zato, ker sem enega od očetovih volov klical Mussolini, drugega vola pa Hitler. No, to sta bila dva lepa, zdrava vola. Bratu sem rekel: »Greva!«, sicer bi naju ubili. Oče naju je peljal do vlaka in znašla sva se v Ljubljani. Živela sva s podporo Rdečega križa, pomagali so nama sorodniki in prijatelji. Že prej sem imel stike z ljudmi, ki so takrat pisali v mladinskem tisku - poznal sem recimo Karla Destovnika - Kajuha in mnoge druge. Ko sem se znašel v Ljubljani, sem najprej organiziral begunce s Štajerske. Potem so mi predlagali, naj delam v ilegalnih tiskarnah. Bil sem ilegalec, raznašal sem pošto in tiskano gradivo. Ob tem sem bil z okupatorji zelo nesramen. Spominjam se neke italijanske racije, ko sem prenašal paket z goro ilegalnega gradiva. Zaustavili so me z: »Roke gor!«. Italijanskega oficirja sem prijazno prosil, če mi pridrži paket. Preiskali so me, našli niso pa nič. Zaradi paketa bi šel takrat gladko pred puške. Ob drugi priliki mi je paket z ilegalnim gradivom tik pred vladno palačo padel s tricikla. Prosil sem karabinjerja, če mi ga pomaga pobrati.